Na Vipavskem ima vinogradništvo že zelo dolgo tradicijo. Tako kot kmetija Fornazarič iz spodnje Vipavske doline, kjer se ukvarjajo izključno z vinogradništvom in vinarstvom, je tudi drugod na Vipavskem mogoče najti kmetije, ki jim je to glavna dejavnost. To ni naključje, saj ima Vipavski vinorodni okoliš, ki obsega približno 2000 hektarjev vinogradov, ugodno lego in ponuja širok sortni izbor, kar ga uvršča med najboljša vinorodna območja v Sloveniji. Poleg tega, se vipavski vinogradniki in vinarji s svojimi vini uvrščajo v sam vrh tako doma, kot tudi v tujini, kar je razvidno tudi po rezultatih raznih strokovnih ocenjevanj vin. To je seveda odraz prenašanja znanja iz roda v rod, pa tudi vpliv ugodnih vremenskih razmer, ki v času zorenja nudijo grozdju obilo sonca in ne preveč padavin. Zaradi tega, se vinogradništvo pri nas v tekstih že zelo zgodaj omenja, glede na zgodovinske dokaze pa je bilo prisotno že veliko prej. Že Janez Vajkard Valvasor je v svojem delu z naslovom Slava vojvodine Kranjske, ki je nastalo leta 1689, omenjal vipavske vinograde. Približno 150 let za njim pa je Matija Vertovec pisal o tem, kako primerna je lega Vipavske doline za vinogradništvo.  Že stari zapisi torej pričajo o tem, da so pogoji za vinogradništvo v Vipavski dolini odlični, ravno tako pa je odlična tudi kvaliteta vin.