Angleščina na maturi za tiste, ki se v štirih letih srednje šole niso spopadali z enicami, ni nič kaj težkega in jo bodo zagotovo opravili – nenazadnje o tem priča že to, kakšen je rezultat pri poskusnem reševanju starih maturitetnih pol. Angleščina pa seveda ni zgolj reševanje nalog, v katerih se preverja predvsem pravilna uporaba angleške slovnice, temveč tudi pisni izdelek oziroma esej, prebiranje romana v angleškem jeziku, ustni del z oceno konverzacije, njenih pravil in besednega zaklada, ter tudi preverjanje slušnega razumevanja. In če angleščina na maturi splošno ne velja za težavno, je pri slušnem razumevanju lahko povsem drugače. Več o tem, kako izboljšati znanje angleščine, si preberite tukaj.

Slušno razumevanje jemljejo dijaki precej z lahkoto, kajti angleški jezik vsekakor dobro razumejo. Na slušni del se zato ne pripravljajo (saj je se nenazadnje tudi nemogoče), in nazadnje jih preseneti prav angleščina slušno. Zakaj? Zato ker pravzaprav ne gre za splošno razumevanje, temveč za pogosto tako podobne povedi, da je včasih težko razbrati, katera je pravilna – in potem se sprašujejo, kaj je pripovedovalec dejansko hotel povedati, ali je mislil tako ali drugače … Skratka, slušna angleščina ima po mnenju marsikoga, ki ima maturo že za sabo, namen zmesti in nastavljati pasti oziroma »loviti« odbijanje točk s pomočjo praktično nepomembnih drobnarij, ne pa iskati razumevanje.