Športi so lahko različni. Nekateri se ukvarjajo s tekom, smučanjem, drugi pa celo s takimi športi, ki to na prvi pogled ne delujejo. Ribolov in šah sta primer tega. S prvim se ljudje ukvarjajo že tisočletja. Prvi dokazi nakazujejo, da so že praljudje uporabljali trnke in ribiške palice. Lov na vodna bitja jim je bil, tako kot še danes, način preživljanja. Mogoče je loviti tako v sladki kot v slani vodi. Lovi se razne vodne živali, kot so ribe, raki, lignji, sipe in druga bitja. Z ribolovom se ukvarja tako starejša generacija kot mlajša. Ribolov večinoma privablja starejše moške, ki na takšen način koristijo svoj prosti čas. Sploh upokojenci in tisti, ki imajo radi mir so navdušeni nad tem športom. Pomirja jih voda in opazovanje ter čakanje na plen, ki v njih zbudi še stari moški lovski nagon. Verjetno marsikomu to ni vznemirljivo, vendar smo si ljudje različni, kaj hočeš. Ribolov ni le lov in izkoriščanje naravnih danosti, temveč tudi skrb za naravo.

Značilno je, da so ribiči tisti, ki dajo veliko na ohranjanje narave, čistost voda in skrb za vodno populacijo. Skupaj z lovci so korenito spremenili svojo vlogo uničevalca okolja, ki so jo imeli še v 19. in začetku 20. stoletja. V Sloveniji je ribolov razvit na visoki ravni. Obstajajo zakoni in pravila, ki jih uveljavljajo okoljski inšpektorji in ribiške družine. Za lov je potrebno kupiti dovolilnice, ki so časovno omejene. Vsak ribič ve, da je potrebno imeti za ribolov ribiško palico in pripadajočo opremo. Ni vsaka oprema primerna za vse vode, podnebja in vodne živali. Obstaja več vrst ribarjenja: beličarjenje, talni ribolov, vijačenje, muharjenje in še kaj. Za vsako od teh je potrebno imeti določeno znanje in opremo. Danes je ribolov v Sloveniji le še na ravni športnega ribarjenja in več gospodarskega. Na naši Obali smo imeli kar veliko ribiško floto, ki pa je v zadnjih letih skoraj izginila.